Ergonomija:
pomemben vpliv pri pojavu bolečine

Dolgotrajno delo v nenaravnih položajih telesa je glavni razlog za nastanek trajne bolečine. Študije kažejo, da so vrat, hrbet in zapestje najpogosteje oboleli deli telesa pisarniških delavcev. Če dobro pogledamo številke ugotovimo, da v resnici obstaja večja verjetnost, da boš dobil bolečino, kakor da se ji boš izognil. Na žalost je to šele začetek težav.

Vsaki četrti pisarniški delavec bo po tem, ko se mu pojavi bolečina, razvil doživljenjske epizode bolečine. Zaradi tega je pravočasno ukrepanje in skrb za zdravje tvojega vratu, hrbta in zapestja, najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na nastanek in trajanje bolečin.

Bolečine v hrbtu so najbolj pogosta vrsta bolečine na svetu, ki povzroča največje število primerov trajno zmanjšane kakovosti življenja. Razen nastajajočih bolečin je dejstvo, da dolgotrajno sedenje neposredno vpliva tudi na druge vidike tvojega zdravja. Študije kažejo, da je razmerje med časom sedenja in škodljivostjo eksponentno, pri čemer krajši čas sedenja povzroča nizko tveganje, medtem ko sedenje, daljše od šest ali osem ur na dan, izrazito poveča tveganje za s srcem povezano in prezgodnjo smrt.

Vsi dokazi kažejo, da je rešitev dokaj preprosta. Zmanjšati moraš čas sedenja. Celo kratka obdobja stoje, ki jih brez težav vpelješ v svoj sedeč delovnik, pozitivno vplivajo na zdravje.

Do 63 % pisarniških delavcev se spopada z bolečinami v vratu

Najpogosteje poskušamo ljudje primanjkljaj gibanja tekom sedečega delovnika uravnotežiti s prostočasno dejavnostjo. Kljub temu, da to prinaša pozitivne učinke, študije jasno kažejo, da negativnih učinkov na zdravje ni mogoče v celoti izravnati. Dokazano je, da se sladkorna bolezen (tip 2), bolezni srca in ožilja ter zmanjšana kostna gostota nog pogosteje pojavljajo tudi ob zadostni telesni aktivnosti po delu.

Pandemija s pisarniškim delom povezanih bolečin se lahko konča pri tebi. Razišči naše popolne rešitve, ki ti omogočajo ohranjanje zdravja in produktivnosti v še tako zahtevnem pisarniškem okolju.